
$-*."5&3&4*-*&/5"(3*$6-563&13"$5*$&4'03
4."--)0-%&3'"3.&3470-6.&1"35
'"3.&3)"/%06544&1&%*
77

Climate Resilient Agriculture:
Practices for Smallholder Farmers
Volume 2 Part 8
Farmer Handouts: Sepedi
E Kruger, MC Dlamini, T Mathebula, P Ngcobo, BT Maimela &S Ntonta
Report to the
Water Research Commission
by
Mahlathini Development Foundation
WRC Report No. TT 841/9/20
February 2021

Obtainable from
Water Research Commission
Private Bag X03
Gezina, 0031
orders@wrc.org.za or download from www.wrc.org.za or www.mahlathini.org
The publication of this report emanates from a project entitled Collaborative knowledge creation and mediation
strategies for the dissemination of Water and Soil Conservation practices and Climate Smart Agriculture in
smallholder farming systems. (WRC Project No.K5/2719/4)
This report forms part of a series of 9 reports. The reports are:
Volume 1: Climate Change Adaptation for smallholder farmers in South Africa. An implementation and
decision support guide. Summary report. (WRC Report No. TT 841/1/20)
Volume 2 Part 1: Community Climate Change Adaptation facilitation: A manual for facilitation of Climate
Resilient Agriculture for smallholder farmers. (WRC Report No. TT 841/2/20)
Volume 2 Part 2: Climate Resilient Agriculture. An implementation and support guide: Intensive homestead
food production practices. (WRC Report No. TT 841/3/20)
Volume 2 Part 3: Climate Resilient Agriculture. An implementation and support guide: Local, group-based
access to water for household food production. (WRC Report No. TT 841/4/20)
Volume 2 Part 4: Climate Resilient Agriculture. An implementation and support guide: Field cropping and
livestock integration practices. (WRC Report No. TT 841/5/20)
Volume 2 Part 5: Climate Resilient Agriculture learning materials for smallholder farmers in English. (WRC
Report No. TT 841/6/20)
Volume 2 Part 6: Climate Resilient Agriculture learning materials for smallholder farmers in isiXhosa. (WRC
Report No. TT 841/7/20)
Volume 2 Part 7: Climate Resilient Agriculture learning materials for smallholder farmers in isiZulu. (WRC
Report No. TT 841/8/20)
Volume 2 Part 8: Climate Resilient Agriculture learning materials for smallholder farmers in Sepedi. (WRC
Report No. TT 841/9/20)
DISCLAIMER
This report has been reviewed by the Water Research Commission (WRC) and approved for publication.
Approval does not signify that the contents necessarily reflect the views and policies of the WRC, nor does
mention of trade names or commercial productsconstitute endorsement or recommendation for use.
ISBN 978-0-6392-0235-8
Printed in the Republic of South Africa
© WATER RESEARCH COMMISSION

ACKNOWLEDGEMENTS
The following individuals and organisations deserve acknowledgement for their invaluable contributions and
support to this project:
Chris Stimie (Rural Integrated Engineering – RIEng)
Dr Brigid Letty and Jon McCosh (Institute of Natural Resources – INR)
Nqe Dlamini (StratAct)
Catherine van den Hoof (Researcher)
Dr Sharon Pollard, Ancois de Villiers, Bigboy Mkabela and Derick du Toit (Association for Water and Rural
Development)
Hendrik Smith (GrainSA)
Marna de Lange (Socio-Technical Interfacing)
Matthew Evans (Web developer)
MDF interns and students: Khethiwe Mthethwa, Samukhelisiwe Mkhize, Sylvester Selala, Palesa Motaung
and Sanelise Tafa
MDF board members: Timothy Houghton and Desiree Manicom
PROJECT FUNDED BY
REFERENCE GROUP MEMBERS
Prof S Mpandeli Water Research Commission
Dr S Hlophe-Ginindza Water Research Commission
Dr L NhamoWater Research Commission
Dr O CrespoUniversity of Cape Town
Dr A Manson KZN Department of Agriculture and Rural Development
Prof S WalkerAgricultural Research Council
Prof CJ Rautenbach Previously of WeatherSA
COLLABORATING ORGANISATIONS
https://inr.org.za/https://award.org.za/https://amanziforfood.co.za/
https://foodtunnel.co.za/http://www.rieng.co.za/

iv
This page was intentionally left blank

1
Climate Resilient Agriculture: Mekgwa ya
balimi potlana
1 CLIMATE RESILIENT AGRICULTURE (CRA) KE ENG?
Climate resilient agriculture e netefatša go oketsa ditšweletšwa tša temo le tšhelete, go le gare go leka
o berekiša megwa ye bonolo ya temo gape lego netefatsa gore tsela ya rena ya temo ke ya maleba
ebile e loketši hlago.E bolela ka go dira diphetogo o ya le ka mokgwa wo re lemago le felong lao fetoga
gore le kaonafatse bokgoni bja rena le bja naga gore re gone go phela ka di phetogo tse.
Kgatelelo e ka serapeng goba ka lapeng. Climate Resilient Agriculture e netefatsa go kaonafatša
dibjala, diphoofolo lego hlokomela hlago gape le mobu le hlokomelo ya meetse bjalo kage di
bonagatswa seswantsong sa go latela.
Figure 1
: Household level implementation of CRA integrates across sectors (adapted from Arslan, 2014)
Gona le di tsela tsa temo tšeo dika re tswelago mogola. Legano ke la gore re leke ditsela tšeo dire
loketšego bjalo ka batho le lefelo leo re dulago gomme re bapetse le ditsela tšeo re setšego re di
berekiša gore re gone go bona phapano gape re dire kgetho ka go fetola ditsela tša rena tsa temo.
Go hlakanya mehuta ya go fapana ya temo go oketsa phetogo.
The practices are briefly described below/ Ditirišo di hlalošitšwe ka bo kopana mo fase.
Further information can be found on the following websites/Tsebo ye e ngwe eka kgwetšagala go
www.mahlathini.org
www.amanziforfood.co.za
DiphoofoloDiphoo
f
o
lo
Bophelo ba mobu
le monontšha
Meetse
Tebego ya naga le
dibjala tsa hlago
TLEMAGANO
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
ANAN
AN
AN
A
AN
A
A
A
AN
AN
A
A
A
A
A
O
O
O
O
O
ANAN
AN
AN
AN
N
AN
AN
A
A
AN
A
AN
OO
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
G
TL
TL
TL
TL
L
TL
TL
T
TL
T
T
T
T
TL
L
L
L
L
L
L
L
L
L
EE
E
E
E
E
E
E
E
E
E
EMEM
EM
EM
EM
EM
EM
EM
EM
EM
E
EM
E
E
EM
AG
AG
AG
AG
AG
AG
AG
AG
AG
G
AG
AG
AG
AG
AG
A
A
Hlokomela ya
meetse le
mobu
Merogo

2 DITSELA TŠEO
Ditsela tšeo redi dirišitšego go kgetha mekgwa/ditirišo tsa temo ke tse di latelago.
• Go fokotsa dikenywa tsa ka ntle
• Go oketsa phapapano ya dilo goba dibjalo
• sGo nepiša seemo sa mobu le mokgwa ya tlhago ya go aga mobu
• Go hlokomela tikologo
• Go berekiša meetse ga alego gona gabotse
• Berekang mmogo, ithuteng mmogo lebe le rulaganya dmmogo.
Mehuta ye kamoka e dirišitswe le balemi potlana ba babagwe mengwageng e meraro go iša go ye
seswai ye e fetelego, ebile re a tseba gore mehuta e ya bereka. Re le lakaletsa mahlatse le mahlogonolo
ka go e leketsa.
3 HLOKOMELO YA MEETŠE (HLOKOMELA MEETŠE A A LEGO GONA LE GO OKETŠA
KHUMANEGO YA MEETŠE)
3.1 DIFORO TSA GO NOELETŠA MEETŠE (DIFORO TSA GO FITIŠA, DIFORO TŠA GO NOELETŠA)
Tse ke moela wa diforo (30 cm bophara le 15-30 cm go iša fase) tse di e epiwang go laola tšhipidišo
ya meetse lefelong la maleba goba go kgobakanya lego dumelela meetse gore a tsenelele ka gare ga
mobu waka serapeng, morago a epelwe ka mothapalalo.
Go bjala godimo ga mmoto, wa tšhela manyora/dibodišwa le gobipetša ka majwang/mahlare godimo
ga mmoto le diforo ke leano le le botše.
Doforo tse oketsa phihlelelo ya le go hwetšagala ga meetše mo hlokegong ya go tšewletša ga dijo.
DINYAKWA
- Pula: >150mm/ngwaga
- Thempheretšha: >5°C
-Boemo ba naga: Tshekamo engwe le engwe
- Mobu: 5-35% letsopa, botelele >15cm
-
DIDIRIŠWA
- Dirapa, tshemo
- <0,1ha, 0,1-1ha
-Theko yta tlase, mothopo wa kgauswi
-Go bonolo go dira le go boloka;
- mošomo o boima
Diforo tše di dikologang, di
bipeditšwe ebile ba bjala
merapa godimo ga mmoto.
Go epa diforotsa go dikologa (1,5-5% sekama;30cm
bopharale 30cm goya fase mobu o beya godimo ga
go sekama.
Go lokišammoto wa diforo tsa go dikologa gore o
tle bjale,o lokiše le go tšhela morole

3.2 MOELA WA MEDIYA O O AROGANYENG.
Moela ke banka ya lefase e e dirilwego gaušwi le sebopego le foro (40 cm o iša fase le 50 cm go
bophara) godimo ga tshekamo. Ka godimo ga banka ya lefatshe ke ditekanyo go dumelela go bjala.
Moela o gahlanetsa go kitima ga meets, ebe e phahlalatsa ebile e thusa gore meeste a tsenelele
lefaseng. Ka tlwaelo, Dibjalo tša go tswana le dienywa di bjalwa fase ga mmoto wa moela, mola dibjalo
tsa sehla (merogo) di bjalwa magareng ga meela.
DINYAKWA
-Pula: >150mm <1200mm/ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga 5%-25%
-Mobu: mehuta ka moka – Le ge mobu wa santa
kgotsa wa letsopa e le boima go e hlokomela.
DIDIRIŠWA
- Dirapa, tshemo
-<0,1ha, 0,1-1ha, >2ha
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
- Mošomo o boima
Barulaganya moela le meela e me bedi eo e bontš
hang tshipidišo ya meetše
Ge o epa moela/diforo. Mobu o tšhelwa
ka lehlakoreng la go fetiwa ke lelengwe.
O ka bipetša ka mahlare kgoša jwang godimo ga di foro le
merogo e o e bjadilego mo di forong le mmotoGo lokiša mebete ka hlase ga moela

3.3 DIFORO LE MEBOTO
Diforro di epiwa godimo ga thapalalo gomme mobu wa beiwa ka godimo ga mosekamo wa lefaše mo
mmotong. Go bjalwa go diragala godimo ga di mmoto kgotsa diforo gomme meets a sepela mo
diforong. Go a kgonega go dirasefapano sa kgokaganyogo netefatša go nošetsa ga maleba gore
meetse a kgone go kgobakana ka gare ga di foro a nwelela lefašeng. Gobipetša ke mokgwa o lokileng.
DINYAKWA
- Pula: >150mm/ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 0,5%-5%
-Mobu: Mehuta ka moka
DIDIRISWA
- Dirapa/Tshemo
- <0,1ha, 0,1-1ha
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
- Mošomo o boima
Diforro le meboto e šomišiwa ka tšhimong; keletšo gore
meboto e kgokagana go tshwara meeste kamo doforong.
Serapa se sedirilweng ka go somisa
mekgwa ya diforo le meboto; go
bjadilwe tamati, dikherotse, le
sepenitšhe. Keletšo Hlokomela mepeto
mo setshwantshong pele letsogong le
letona
Serapa sa diforo se go bjadilweng
tamati se bipeditšwe. Gonošetša
ka moela wa meetse o šomišiwa
diforo.
Mehlare ya dienywa eka kopanywa le mebete ko mokgwa
wa go tshwana le mo senepeng

3.4 KGOKAGANYO YA MEBOTO
O ke mokgwa wa go oketsa meets a aleng gona go di bjalo ka go kgabakanya meets a pula lifelong le
le sa bjalwang lego kgabakanya ka diforo le meboto. Go lema go ka dirwa ka mahlakoreng a diforo mo
meets a kgonang go nwelele kgotsa mo meets a nweletšeeng.
Melapo e dirwa ka go epa di foro tse di sa išego fase thoko ga thapalalo ya tshekamo ya tshemo/serapa
le gorulaganya meboto mo lehlakoreng la fase la diforo. Di tswalantšha ka go go isa fase meboto ga
nyane, e e rulagantsweng magareng ga diforo ka nako e tee.
REQUIREMENTS/DINYAKWA
- Pula: 400-700mm/ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 0,5%-7%
-Mobu: Mobu o swanetše go tloga o sa
fetoga. Mobu o mokaone ke mobu wa
letsopa kgotsa mobu o o tlogang o na le
monya mobung wa godimo go feta mobu wa
tlase
IMPLEMENTATION/DIDIRIŠWA
- Dirapa, tshemo
- <0,1ha, 0,1-1ha
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
- Mošomo o boima
Diforo tse di bipilweng kamo serapeng se se adilweng ka
kgokaganyo ya meboto
Meetse a kgobakantšhitsweng ka gare ga foro serapeng sa
magea le meboto e e kgokagantšhitsweng
Tshemo e nyane e go ba adilego meboto e e kgakaganeng
go bjadilwe merapa, ditapola le maheya, Free state

3.5 MELETE YA TSENELETŠA MEETSE/ GODIKOLOGA GA BANANA
Melapo epiwa mobung hleng le Ditsela tsa go sepidisa meetse (go tshwara le go fokotsa lebelo la
meetse). Melapo e, e tshwanetse go tshelwa ka dibolwa tse dintšhi tse di hlakantshitsweng le mobu le
dibanana kgotsa ka go bjala di bjalo tse di ratang meetse mo melapong.
Phapano ya melete e, ke gore o tee goba molapo e epiwa ka gare ga ditsela tsao laola meetse, ya tla
e tlatsišwa ka dibola (tse di meetsi le morole) gore dira di bodiša. Mo go bjalwa dibanana kgotsa mehlre
e mengwemo morumong.
DINYAKWA
- Pula: >350mm/ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 1,5%-25%
-Mobul: mehuta ka moka (5-30% clay) and depths (>30cm)
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
-O bonolo go dira le go boloka; mošomo o boima
Melapo e menyane e ka dirwa; melapo ya
epiwa, e be e tlatsiswa ka dibodudi
Banana circle e e bipeditšweng, e hlakanthsitswe
le metlang
Melapo gotee le tsela/moela wa go sepidiša meets. Meboto e e
kgokaganeng e dirilwe magareng ga melapo.

-GO BIPETSA
Mobu o a peswa ka mehuta e fapaneng ya maseledi a dimela/merogo le dibola, go boloka meetse, lego
fokotsa thempheratšha ya mobu le go oketsa bophelobja mobu.
DINYAKWA
- Pula: >350mm/ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 1,5%-25%
-Mobu: Mehuta yotlhe (5-30% clay) le botelele (>30cm)
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
-O bonolo go dira le go boloka; mošomo o boima
Go bipetsa ka mahlare godimo ga mepete
Go bipetsa ka nappier fodder/moba,
stover
g
odimo
g
a M
p
ete wa mero
g
o
Go bipetsa ka Lucerne kgotsa bjang bo bo omileng, tshemo ya hlokomelo
ya tsa temo
Tšhomišo ya go bipetsa ka bjang ga diforo le meboto

3.6 SHADE CLOTH TUNNELS/NETE YA MORITI
40% yadi nete tsa moriti tsao lekana 4.2mx6m,2m o ya godimo di agiwa ka o berekiša didiriswa tse di
itšego digwetšagang mo gae. Ditšhipi a dirilwe ka pphaepe e e kobilweng ka motšeko. Ditšhipi epelwa
mobung go gona go beiwa godima ga ditshipi gotla go kgona go roka nete godimo. Nete e ya
kgwatliswa ka mahlakoreng kamoka.
ka gare ga nete ya moriti ke mebete ye meraro 1m x
5m yeo ele gorego o mongwe le o mongwe ona le 20L
ya kgamelo ya go rothiša meetse. Mokgwa wa go
bjala ka go tšwaka dibjalo o somisiwa ka gare ga nete
ya moriti le go šomiša meetse a a hlokišitsweng a
gona go bereka ka neteng ya moriti.
Dinete tša meriti di šwanetse mafelong ohle mo temo
e kgonegang, Melete ya epiwa ebile tsa go nosetša di
gona go fihlelwa.
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Gadi bitši thata, gae battle bokgoni, goithuta le bohlahli
-Gae hloke hlokomelo thata
Mothaledi wa mathomo godimo go tloga ga letsogo la molema goyago letsogo la go ja: Go šomišiwa thapo go mereka mogo nnete e tlobang gona;
O šomiša tshipi e ebonegelang goka dira masoba mobung,; Gokoba ditshipi o somisa tshipi ya go kgona go koba ditshipi o be o kgomagana ditshipi
tse pedi ka khonethara
Mothaledi wa mathomo godimo go tloga ga letsogo la molema goya go letsogo la go ja; ‘Go kenya ditšhipi mekoting,; rokelela ka mo morago ga nete
le monyako pele o e kenya momeleteng ; Nametsa nete godimo ga ditshipi, o e ngange; Emisa nete le ditšhipi ga botš e, le be le rokelele nete,
epela nete ya fase mobun
g
,
g
o itšhireletša
g
e moya o tla.
Nete ya moriti e e fetswang go agiwa, le kgamelo le dirothisa meetse
gobjadilwe morogo

3.7 GO BEELETŠA LE GO BOLOKA GA MEETSE A PULA
Generally, smallholders
collect water in available
basins, drums and JoJo
tanks. This does not provide
a lot of water. / K bokopana
balemi potlana ba a gelela
meetse mo mekorotwaneng,
dituruturung le do jojong.
Tsela e ga e bafe meetse a a
lekaneng
Ditanka tsa go epelwa fase di
kgona go kgobaketsa meetse
a alekanego. Ditanka tse di
tšea meetse a pula ao a
tšwelelago mebileng goba mafelong ao tswara meetse a mantši, diboloka 25 000-40 000l, meets a a
lekaneng serapa se se kana ka 100-200m2 a šomišiwa dikgwedi dile 4-6.
Melete e megolo e šwanetse o epiwa gore di tanka di kgone go agiwa, oo ka šomiša samente, ditena
le go plastera
DINYAKWA
- Pula: >450mm/ngwaga
- Thempheratsha: >5°C
-Boemo ba naga: 1,5%-25%
-Mobu: Mehuta yohle (5-30% clay), and botelele (>30cm)
DIDIRIŠWA
- Dirapa
- <0,1ha, 0,1-1ha, .2ha
-Ditshelete le di diriswa tse ntshi dia hlokego gore o kgone o aga tanka.
-Botsebi le bokgoni dia hlokega (thekgo lego eletšwa dihlokega pele go ba tsibi)
-Ga o lokiši ga ntshi. Dibakete goba pompo dia hlokega gore o gone go ntsha meetse. O
swanetsi o hloša mobu kgafetsagafetsa.
Mekgwa e e šomišiwang kamo gae go boloka meets nageng ya Limpopo; 210 L mokorotwane ,
1000l L ya Jo-Jo tanks, dišwara meets a manyane.
Tanka ya semente tle ditena ya agiwa
Mohlala wa tanka ya ka fase ga le fase (18m3)
ka setswalo se se
g
onan
g
g
o tloswa
(
Acornhoek
)
Moreo wa seretse wa tanka ya tlase ga
lefase 25 000l go fokotša seretse se
sebolokilweng le meetse
Tanka e feletšego ya ditena e e rulwetšego
go sireletšega. Le foro ya go sepidisa
meetse tankeng

3.8 GO BEELETŠA LE GO BOLOKA GA MEETSE A
PULA LE DI TANKA TSA JO-JO
Ditanka tša JoJo (Ka mehla 2500L-5000L) dika
šomišwa go kgobaketsa meetse ga otšwa godimo
ga ntlo.Go bohlokwa go netefatsa gore gosomisiwe
di pompi le ledi khataše tša maleba.
Go ka kgonega go šomiša ditanka tsa jojo tšeo di
epetswego mobung ka tshepo ya go boloka meets
a a fologang mo tshekamong ya naga. Mo meetse
aka tšhelwa ka matlakgogedi go tloga tanking ga a
tlhoke pompi kgotsa kgamelo.
Gona le dikgetho tsa go diriša ditanka tsa jojo ka
fase ga mobu, efela mo seemong se di nyaka go
kgwatlišwa. Tsela ye e bonolo kudu o feta o ke
agela tanka ya gago.
Di pompi tsa go goga meets ka di tankeng
tsa mobung Di katase ledi monatlana wa phaepe di bohlokwa ge o diriša di tanka tsa jojo
Ditanka tsa jojo tseo di epetswego go kgobaketsa
meets tšhekamong ya lefase
Ditanka tsa jojo di epetswe go boloka meets lafase ga
mobu
tafola yao bontsha meetse a aga bolokwago ka malapeng

3.9MATAMOAMANYANE
Matamo a manyane aka epiwa mobung wa go gona go tswara meetse ( letsopa la gona gotshwara go
feta 25%).Matamo ana le mokgwa wa go fela meetse ebile ga a tšei nako a hletsi efela afa mobu meets,
mme o gona go fa meets go profaele ya mobung mo nageng. Gantsi matamo a epiwa mafelong a goba
le didiba gore di gone o tlatsa matamo kgafetsagafetsa, goba lefelong leo le tletsego meetse.
Go a kgonega go kgoparetsa matamo ka plastiki efela ge ona le lebaka la gore aka dula a tletše meetse
ka gore plastiki e gona go hlagala kapela ka baka la letšatši.
Gape wa kgonega go tswalela matamo ka semente sa letsopa go a tswalela, ge fela gona le gonego
ya gore matamo a dule a htetsi meetse ka nako tse dintšhi.
Mehlala e meraro ya matamo a manyanea epilweng mobung o o tlo swarang meetse ->25% mobung wa letsopa. Letsogong la moja ke letamo
le legolo le letshelwang meetse ke methopo ya godimo. Letamo la ka gare letshelwa meetse ke phaepe ya matlakgogedi go tswa nokeng.
Letamo le lennyane leo agilweng ka semente sa letsopa le tshetšwe
meetse.Ela hloko seemo sa lebota, le tshekamo ya lebota la letamo,
go dumelela go setampa semente sa letsopa mo mahlakoreng a
letamo
/letamo le lennyane leo epilwego ka serapeng sa motseng wa
setšhaba e fepwa ke meetse awo a elelang go tswa pateng a
ageleditšwe ka polastiki

4 TLHOKOMELO YA MOBU (FOKOTSA YA KGOGOLEGO YA MOBU, GO NONTŠHA MOBU )
4.1 MERAKO YA MATLAPA
Merako ya matlapa e a gwa godimo ga mothapalalo go laola tšhepidišo ya meetse lego beakanyetša
bonyane go aga mobu le o o nonnego ka morago ga morako. Matlapa a epelwa forong tse nyane
mme Matlapa a magolo a pakiwa go ya ka tshekamo ya lefaše go tloga go matlapa a ma nyanne go
phema go thubega ga morako wa matlapa lego dumelela meetse gore a sepele ga nyane mo
morakong. Go bjala go ka dirwa ka fase ga morako mo go emang meetse , kgotša godimo ga morako
mo mobu wa go nona o tla o emang gona.
DINYAKWA
- Pula: >150mm/Ngwaga
- Thempheretšha: >5°C
-Boemo ba naga : 0,5%-5%
-Mobu: mehuta ya mobu – Matlapa a gwetšagala
bonolo
DIDIRISWA
- Dirapa, tshemo
-<0,1ha, 0,1-1ha, >2ha
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
- Mošomo o boima
.Merako ya matlapa e a gwa godimao ga mothapalalo ebile
e kadirwa ka sekala sengwe le sengwe.
Setšhwantšho še še bontšhang matlapa a a agilweng
kagare ga foro mogo matlapa a magolo a beelwetšwe go
ya ka tshekamo ya morako
Matlapa a manyane a šomisitšwe go
dira morako wa matlapa go fokotsa
kgogolego ya mobu mo tseleng le
goiša meetse kamo serapeng
Brinjal e gašhitšwe mo go
kgobokaneng mobu wago nona
gdimo ga morako
Bananas planted below a
substantial stone line Dibanana di
bej

4.2 MATAMO A GO LEKOLA
Letamo la go lekola ke le nyane, ka nako engwe kela nakwana, letamo le a giwa thoko ga morako wag
sepediša ya meetse e e fokotsang kgogolego ya mobu, ka go fokotsa lebelo la meetse go dumelela
dibidišwa tsa seretse. Didirišwa tše dintšhi tše fapaneng di ka šomišwa, mobu, mašwika, dikgong le
merogo. Maswika kgotša di dirišwa tše dingwe di a gelelwa di tšawlelwa mo tshekamong ya morako go
fokotsa kgogologo ya mobu le lebelo la meetse. Dipoelo ke sebopego se senyane sa meraraya mobu
o o noneng go fepa dibjalo.
Matamo a go lekola a dirwa gantshi go kgaoletsa morako wa tshepidišo ya meeste mogo meetse a
fetang gona ga pula ena, mara ga elele ša ruri. Matamo a kgona go agwa lifelong le le senyang mobu
go dira dikoti. A kgona go dira go tsela e eme ga botše. Go šomišiwa maswika a ma sesame, faše o
epa 30cm-60cm bophara go lekanela boima ba 5-9kg. Maswika a manyane a ya godimo gore thetho
e kgone go ba 15cm-22cm molagare. Malokelelo a matamo a ka agiwa go tloga seretheng goya
monwaneng., mogo tekanyo ya merara e tletšeng ditšhila le seretse kwa morago ga letamo goya faše
ga letamo la godimo
DINYAKWA
- Pula >150mm/ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 1,5%-25%
-Mobu: Mehuta ka moka – mo matlapa le
maswikaa gwetšagalang bonolo
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha, 0,1ha-1ha>2ha
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
- Mošomo o boima
Dikoti di a bopega tshimong
Epa morako wa go tshwara
maswika mo letamomg.
Thoma kago paka le tamo lago lekola. Thom aka
maswikaa magole.
Mohlala wa le tamo la go lekolaka le le
fidileng le thetho ka mofase ga leboto le
sebopego sa banana.

4.3 MERARA
Merara ke tekanyo ya foro ya mobu e e a gilweng mo mokerong wa tshekamo e tshegile ke maswika
le matlapa, kgotsa ka ditaere tsa kgale. Merara e dira lefelo le leikadilego lago bjala go lokisa
tshekamoe e namelelago thata gore dibjalo dikgone go gola. Lelokelelola merara le dira megaton e e
fokotsang lebelo la meetse, leoketsa goneolela ga meetse mobung, e thus aka go fokotša kgogolego
ya mobu. Merara e a gwa tshekamong ya lefase e namelelelang.
DINYAKWA
- Pula: >350mm/ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 10%-40%%
-Mobu: Mehuta ka moka – mo matlapa le maswikaa
gwetšagalang bonolo
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
- Mošomo o boima
Merara ya matlapa go bjala tshimong
Merara e ka agwa ka ditaere tsa kgale nageng tse
disenang matlapa
Pontšho ya tshekamo mo merara ya tsimo e dirilweng go gaša
maheya (~20% tshekamo)
Pontšho ya serapa godimo ga tekanyo ya merara o o
namelelang. (40% tshekamo)

4.4 DIBODISWA TSE KAOFADITŠWENG
Go kaonefatša monontsho mobung go bohlokwa ka tsela tse fapaneng. Mekgwa e e kadirišwang:
- Tsenya morole; morole o o kaonefaditšweng ka go latwa serapeng sa diruiwa, mo go
dirilweng khomposite ka di phate, dibodiswa, mahlare e be go khupetswa ka polasitiki, e
tlogelwa matsatsi ale 5-7’
- Tsenya khomposite; llaga ya digwatlha tsa go oma, tse meetse, morole le mobu o nošetše
- Masalela a di bjalo; (go tswa go bjang, dinawa le mabele) le
- Botelele/letlakala la go bipetša
Go kereya mothopo wa dibodiswa o gidimo le dijo tsa mobu tsa go tshwana le Naetrotšene le
Carbon go bohlokwa. Maseledi a di bjalo tse dingwe le morole di na le dijo tsa go tshwana le
potassium le silicone
DINYAKWA
- Pula: >150mm
<1200mm/Ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 5%-
25%
-Mobu: Mehuta ka moka –lege mobu was anta kgotsa wa letsopa o boima go hlokomela
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
-Mošomo o boima, o bonolo go hlokomela
Lesaka la dipodi le a dilwe ka
bjang go dira morole o ononengDibodiša di a geletswe goya godimo ka mahlare a omileng le a meetse, morole le mobu, e
nošetšwe ga botše le go khopetšiwa
Comfrey, Masalela a bjang le maheya le hlakahlakanyo ya dibjalo tsa go khupetsašmobund a s go tshwana le sonoplolomo, leotša miDichos
beans

4.5 GO BJALA GA DINAWA LE DIBJALO TSA GO NONTSHA MOBU
Dinawa di bohlokwa, di lokiša Naetrtšene moyeng lego lokiša monontsho wa mobu le goitekanela ga
mobu go tla go fepa dibjalo tse di mo gaufi le tse do latelang. Dika bjalwa le dibjalo tse dingwe kgotsa
wa dikolosa le dibjalo tse dingwe.
Mohlala wa dibjalo tsa go nontsha mobu tsa selemo, dinawa, ditloo marapo, ditloo, Dolichos (Lab-
Lab), Velvet beans (Mucuna), Jack bean, mung beans, chickpeas, lentils, Lucerne and Sun hemp.
Mohlala wa dinawa tsa mariga ke peas, broad beans, clover
Dibjalo tsa go nontsha mobu di bjalwa go tla go epelwa mobung pele dika thoma go bloma go tlatsa
dijo tsa mobu tsa go tshwana le naetrotšene mobung gotla go šomišwa ke dibjalo tse dilatelang.
Dibjalo tsa go nontsha mobu ke dinawa, ditloo marapo, dotloo, Korong, bjang (black oats le fodder
rye), mosetata.
DINYAKWA
-Pula: >150mm <1200mm/Ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 5%-25%
-Mobu: Mehuta ka moka –lege mobu was anta kgotsa wa letsopa o boima go hlokomela
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
- Mošomo o boima
Dinawa le maheya dibjadilwe
kamoka, hlakahlkanyo ya dibjalo
Dolichos (lab-Lab) dinawa dibjadilwe
go dira morole go bipetsa mobu le go
dikolosa ga dibjalo
Dibjalo tse di nontshang mobu; saia oats,
selemo fodder rye le fodder radish
Broad beans, Amaranthus, Lucerne and red clover

4.6 MELETE E MEGOLO
Ke melete ya serapeng e e hlokang maatla go epiwa le go phušetšwa ka di dirišwa tše go di kgonang
go bola go dira khomphoste
- Meto o epiwa go fihla go 60-80 cm go ya faše, metara e le ngwe bophara le 1-10m botelele.
- O tlatšwa ka di gwatlha, morole, mahlare a a omileng, mahlare a meetse le mobu.
- Tlhatlagano ya ditshipi fašele meetse, kgotsa diphata.
- Molora wa marapo le kalaka di lokelwa moleteng go o ketša monontsho
- Marapo, Mogopa le mafofa o lokelwa moleteng go gwetša dijo tsa mobu e leng p
- Molora o lokelwa go gwetša dijo tsa mobu e leng K
- Mpete o a gilwe go ya godimo, gwa bjalwa le go bipetswa
DINYAKWA
- Pula: >350mm/Ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga: 0,5%-5%
-Mobu: Mehuta ka moka
-
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
-Mošomo o boima, o bonolo go hlokomela
Molete o epiwa 60-80cm goya faše.Ala ditshipi
fase le diphate moleteng.
Tsenya digwatlha tsa go tshwana le mahlare a
leheya, mahlare, le jwang
Tshela morole le mobu wa godimo.
Tsheletša o thome fase ka setepe se
selatelang.
Gedi legonadi bodiswa tsa go tshwana le mehlare a dibjalo matlakala a
ka tshelwa morago ga go tshela mahlare a go oma
Melete e meholo e a gelwa Mokero mothokong le molapo mpeteng go
kgona go bjala peu le dimelana

4.7 MELETE E E FOKOLANG
Melete e e fokolang bonolo go feta melete ya mitara o lo monge goya faše. E epiwa go fitlha go 30cm
ya tlašwa ka hlakanyo ya dibodišwa, morole le mahklare a a meetse.Go be go tlatšwa ka mobu le go
bjala.
Melete e e fokolang e šomišiwa gantshi ge go dirwa doforo, tse di fago moela o mošesane o o nang
le mobu o o noneng – e šoma bonolo dirapeng tse kgolo le mašimong. Go melete, go bipetša go
botlhokwa, go tshwana le hlakahlakanyo ya dibjalo le go dikološa ga dibjalo. Melete e fetša 3-8 e
soma pele a ka tšošološwa.
DINYAKWA
- Pula: >350mm/Ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga : 0,5%-5%
-Mobul: Mehuta ka moka
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
-Mošomo o boima, o bonolo go hlokomela
Go epa molete wa gofokola 30cm
bophara le 15cm go ya faše mokerong
tšhemong
Thoma go tlkatša molete ka morole,
digwatlha tse meetse le tse di omilengSerapa le melete e e fokolang and melete e megolo,
hlakahlakanyo ya dibjalo le go bipetša ka digwatlha

4.8 ECO-CIRCLES
E ke engwe ya melete e e dikologang, e pwa go lekanela le molomo wa sepete, o tšhela digwatlha
kgotša khomposete le dibodišwa. Dinošetšwa ka lebotlolo la dilitara tše pedi lego le dirilweng
masobane mathokong, la bjalwa mogare ga molete yo o dikologang.
Mpete wa go dikologa o loketse dirapa tse nyane ebile o tsenya lego o ketsa go tšenelela ga medu
mobunng, di bodišwa, le go tšhela digwatlha le hlokomelo ya go nošetša.
.
DINYAKWA
- Pula: >350mm/Ngwaga
- Thempheratšha: >5°C
-Boemo ba naga : 0,5%-5%
-Mobul: Mehuta ka moka
DIDIRISWA
- Dirapa
- <0,1ha,
-Theko ya tlase; mothopo wa kgaušwi
-Mošomo o boima, o bonolo go hlokomela
Go epa molote wa godikiloga, 1-1,5m
bophara mme 30cm gotsenelela le 15cm
mobu o tlhakantshitsweng le morole pele o
ka busetswa moletengMolete wa godikologa o fedilwe, o a
gelwetswe ka matlapa.. Aletere ya maoto a
maroro e somositswe go bjala dibjalo tsa go
tshwana le le ditamati le tloo
Molete wa go dikologa, o bipeditswe,
lebotlolo la dilitara tse pedi mo gare go
bjadilwe mesunkwane.

4.9 GO TSHELA MANYORO LE KALAKA KA GO LATISHA FELA FAO GO LEGO DIMELA
Manyoro a tshelwa goya ka taelo ya dipoelo tsa go nona ga mobu, a tshelwa kgauswi le dimela tseo
di golago go ena le go gasha/falatsa lefelo ka moka.Se se boloka shomisho ya manyoro gape se
thusha ka go tshela manyoro fela fao a hlokagalago, ka kararetso se kaunafatsa tshomisho ya ona.
Kalaka e ka tshelwa ka dikgotlotswaneng goba ka meraladi ka godimo ga mobu goba e ka
ribegetswe pele gage go thomiwa go lema ka mokgwa wa thlago (conservation agriculture CA) –
Kalaka yona e fokotsa go hlolega ga letswai ka mobung, le go netefetsa gore letswai le phela le le
tlase ka mobung
DINYAKWA
-Pula ya ka godimo ga dimilimitara tsa ka godimo gat se makgolonne-masomehlano ka ngwaga:
(>450mm/year)
-Dithemperatshara tsa ditikirisi tsa ka godimo ga tse thlano (5°C)
-Go theogela ga lefelo ga diperesente tsa magareng ga teefegelwanahlano goya go tse lesome (1.5 –
10%)
-Mobung wa mehuta kamoka – goya ka taelo ya go tshelwa ga manyoro
TIRAGATSO
-Ka serapaneng le ka mashemong a magolo
-Lefelong la bonnyane bja seripa se tee go tse lesome sa ekere goya go diekere tse pedi (<0,1ha, 0,1-
1ha, >2ha)
-Go bitsa masheleng a magareng; go fokotsa tshomisho ya didirishwa tsa go hwetshwa ka ntle/ kgole ka
go shomisha manyoro ka go seketsa.
-Go hlokega matsogo a go lebana
Go tshelwa kalaka ka sekgotlotswaneng go
shomishwa sekhurumelo sa lepotlelo bjolo ka seelo
Manyoro a bewa disentimitara tse pedi ka tlase
le ka godimo ga fao peu e lego gona
Go ribegetswa kalaka pele gage go thomiwa go lema ka mokgwa wa thlaho Go tshelwa kalaka ka godimo fao go bjalwago diponkisi
Go shomishwa mogoma go ntsha
peu le manyoro ka nako e tee Manyoro a elwa ka lehwana

4.10 DIKGOTLOTSWANA TSA GO BJALELA (ZAI PIT)
DiZai pit, ke melete/mekoti goba dikgotlotswana tsa go bjalela, mabakeng a mantshi di ba le bogolo
bja gorarela ga disentimitara tse masomepedi goya go tse masomenne (20 – 40) le goya tlase ga
disentimitara tse lesome goya go tse masomepedi (10 – 20). Dikgotlotswana tsa go bjalela di swara
meetse a pula, le meetse oa a elelago ebile di shireletsa dipeu le podishwa gore di se gogolege.
Dikgotlotswana di thusha gape go beela dimela meetse le difepammele tsa dimela ka bo kgauswi.
Melete/mekoti e epiwa sehleng sa marega. Mobu wo o epilwego o shomishwa go dira metotolwana
gorarela seripa sa nkgokolo ya sekgotlotswana, go kaunafatsa go swara le go boloka meetse ga
molete. Ka morago ga go epa molete, podishwa e a tshelwa, ka kakaretse go eletswa gore go
tshelwe podishwa ya dikilokereme tse lefela-fegelwana-tshela ka moleteng, gomme, ka morago ga
pula ya mathomo, podishwa e khupetswa ka lleyara ya mobu gomme peu ya bjalwa/bewa bogareng
ga molete.
DINYAKWA
-Pula ya dimilimitara tsa ka godimo ga tse makgolo-tharo-masome- hlano ka ngwaga(:
>350mm/year)
-dithemperatshara dikirisi tsa ka godimo ga tse thlano ( >5°C)
-Go theogela ga lefelo ga diperesente tsa magareng ga teefegelwanahlano goya go tse
masomepedihlano (1.5 – 25%)
-Mobu : mehuta ka moka (letsopa la 5-30%), (le goya tlase gwa ka godimo ga 30cm)
TIRAGATSO
-Ka serapaneng le ka mashemong a magolo
-Lefelong la bonnyane bja seripa se tee go tse lesome sa ekere goya go ekere e tee (0,1ha-
1ha, >1ha)
-Go bitsa masheleng a tlase, didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi
-E dirwa le go hlokomelega bonolo; go hlokega matsogo a go lebana
Melete ya go bjalela(Zai pits) kua Kenya, go bjetswe lehea morago gwa khupetswa ka bjang, go eketsa go swara ga monola le go nona ga
Dikgotlotswana/melete ya go bjalela (Zai pits) e epilwe fao mobu o gogolegilego,
didiritshwa tsa podishwa di beilwe ka bo kgauswi (Go tshwaChris Reij), 20100 Lehea le bjetswe ka meleteng kua Kenya (go tswa go Inadesforum.net)

4.11 GO LEMA KA MOKGWA WA THLAGO (CONSERVATION AGRICULTURE)
Mokgwa wa go lema ka mashemong go shomishwa dikokwane tse di latelago:
xGo se rumule/tshikinye mobu kudu; gose ribegetse ga mobu, go bulwe fela meletana ya go bjalela ,
dikgotlotswana le meraladi/ metseletsejana
xKhupetsa mobu;mashaledi a dimela goba dithlaka di shiwa godimo ga mobu bjale ka pupetsa, dimela
(tseo di phelago) di tlogelwa ka tshemong lebaka le letelele kamo go kgonegago gore di kgone go fa/
dira morithi
xDimela tsa go fapafapana: go lema dimela tsa go fapana lefolong le tee, go fetolafetola dimela le go
akaretsa dimela tsa go tswakana tsa sehla sa marega le selemo tsa
go khupetsa mobu.
Mokgwa wa go bjala wa thlago o kaunafatsa maphelo a mobu le go
nona ga mobu, tsweletso ya dimela le go swara meetse ga mobu. Go
fokotsa go elela ga meetse le kgogolego ya mobu gape le
themperetshara ya mobu. Go fokotsa go palega le go kitelega ga
mobu.
DINYAKWA
-Pula ya dimilimitara tsa ka godimo ga tse makgolo tharo masome
hlano ka ngwaga(: >350mm/year)
-Dithemperatshara tsa ditikirisi tsa ka godimo ga tse thlano (5°C)
-Go theogela ga lefelo ga diperesente tsa magareng ga
teefegelwanahlano goya go tse lesomehlano (1.5 – 15%)
-Mobu: mehuta ka moka ( letsopa la diperesente tse hlano goya go
tse masome tharo hlano( 5%-35%))
TIRAGATSO
-Ka serapaneng le ka mashemong a magolo
-Lefelong la bonnyane bja seripa se tee go tse lesome sa ekere
goya go diekere tse pedi (<0,1ha, 0,1-1ha, >2ha)
-Go bitsa masheleng a godingwana (Peu, Manyoro,ditshefi tsa go dirwa ka didirishwa tsa thlaro),
dipholantara, didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi
-Go hlokega matsogo a go lebana
KOKWANE YA MATHOMO: Go petula/rumula mobu go go fokoditswego/ gwa tlase
Metseletsejana le dikgotlotswana tsa go dirwa ka matsogo, go shomishwa
mo
g
oma/letse
p
e le
p
holantara
y
a MBLI – ntle le
g
o
p
etula mobu
Mogoma wa go goga ke terekere wa go lema o sa petule
Go shomishwa pholantara ya lebili ya Haraka – pholantara ya e kgona go bjala dipeu
tsa mehutahuta
,
em
p
a
g
a e k
g
one
g
o b
j
ala ebile e bea le ma
y
oro ka nako e tee
Go shomishwa pholantara ya Knappick – ya go gogwa ka dipholo

KOKWANE YA BOBEDI: Go khupetsa mobu
KOKWANA YA BORARO: Go hlakahlakanya dimela
Tshemo ya lehea la go hlakana le dinawa - go shomoshitswe
metseletsele e mebedi, le go bjalela kgauswi le kgauswi
Tshemo ya lehea la go hlakana le dinawa- go shomoshitswe
metseletsele e mebedi, le go bjalela kgauswi le kgauswi
Dimela tsa sehla sa selemo tsa go khupetsa
mobu; sonoropolomo, leotsa le Sun hemp Dikolokoto (Lab-Lab bean (dolichos)),
Mobu o khupetsegile gabotse kamashaledi adimela
Moela wa go
hlweka(42mm)
Moela wa leraga
(195mm)
Tshemo ya go lengwa ka mokgwa wa
thlago, ya goba le mashaledi a dimela.
Moela wa meetse o tlase ebile o hlwekile
Go khupetswa ga mobu,tshemong ya go
len
g
wa ka mok
g
wa wa thla
g
o
Tshemo ya go lengwa ka go petula mobu,
molela wa meetse wa leraga ebile ke o
mo
g
olo

4.12 GO BJALA KA MOKWAGA WA MESEGO (STRIP CROPPING)
mokgwa wa go bjala woo tsebjago ka gore ke Strip cropping ke mokgwa wa go lema fao dimela tsa
go fapana di bjalwago ka mesego go thibela kgogolego ya mobu le go thusha dimela gore di kgone
go tsea difapammela ga bonolo mobung. Go bjala ka mesego go swanetse gorapana le go theogela
ga lefolo.
Dimela di kgethwa goya ka go hlakantsha tsa medu ya botelele bja go fapana le dinyakwa tsa
difepammele tsa dimela. Ke kakanyo e botse gore mesego e bjalwe ka dimela tsa mehola ya go
fapana. Go bjala ka mokgwa wa go hlakantsha mehlare le dimela, bjale ka disakwane (Pigeon Pea),
Moringa, Sasepeia seseben le Lukhina bjale le bjale, go shoma botse. Mabjang a go swana
bethiba(vetiver), bjang bja swiri (lemon grass) le bjang bja furu le ona a ka shomishwa, gape le
rootse-smutefinka ( Rhodes-Smutsfinger ) (Digitaria)mix, Paspalum notatum le Tall Fescue.
DNYAKWA
-Pula ya dimilimitara tsa ka godimo ga tse makgolo tharo masome hlano ka ngwaga(:
>350mm/year)
-Dithemperatshara tsa ditikirisi tsa ka godimo ga tse thlano (5°C)
-Go theogela ga lefelo ga diperesente tsa magareng ga teefegelwanahlano goya go tse
lesomehlano (1.5 – 15%)
-Mobu: mehuta ka moka ( letsopa la diperesente tse hlano goya go tse masome tharo hlano(
5%-35%)
TIRAGATSO
-Ka serapaneng le ka mashemong a magolo
-Lefelong la bonnyane bja seripa se tee go tse lesome sa ekere goya go diekere tse pedi
(<0,1ha, 0,1-1ha, >2ha)
-Go bitsa masheleng a tlase (Peu le didirishwa tsa ka gae/kgautswi)
-Go hlokega matsogo a go lebana
Go bjala ka mesego ga lehea le Paspalum le
Digitaria
Go bjala ma mesego ga disakwane le
leheaDipholantara tsa go fapana; Mbli( hoe-type
hand),Haraka (Wheel), Matracca (jab) le animal
drawn planters, (Knapik- ka tlase)
Mosego wa bjang fao go theogelago go bjetswego lehea
Mesego ya lehea le lesirele(Lucerne) goba lesepetesa (Lespedeza)
Dimela tsa sehla sa marega tsa go khupetsa mobu; saia/black oats, forage , leroro le fodder
radish

4.13 DITSEJANA TSA GO BJALWA BJANG TSA GO NTSHA MEETSE KA TSHEMONG
Ditsejana tsa go bjalwa bjang tsa go ntsha meetse ka tshemong ke tse phaphathi/di bopara, ga di ye
tlase di agegile bjalo ka piring, gore ditlo ntsha meetse ka tshemong ka ntle ga go hlola kgogolego ya
mobu. Ditsejana tse di shomishwa go arosha moela wa godimo/go fetelela go tswa mo go bjetswego
dimela go ya go mafelo a go bolokega bjale ka dinoka goba makoribeng a dinoka.
xGo alelwa/khupetswa ka dimela/dimelana mo ditsejaneng tse, go fokotsa lebelo la meetse ao a elago
gomme gwa shireletsa bogodimo bja tsejana kgahlano le maatla go gogola a moela.
xGo bjala mabjang a go hloga ka kutu le a goya go ile bjale ka Paspalum, Fescue,Kikuyu le couch go
kaone go phala go bjala mabjang a botelele bja goya godimo a ngwaga ka ngwaga
xDira gore tsejana ya go sepetsa moela ge o e lebelela ka lehlakoreng la goripaganya ka pele go tswa ka
godimo e lebelelege bjalo ka theraoisidiale (trapezoidal) goba pharapoliki ( parabolic), le ka mohla o tee,
e seke ya ba le lebopo la V, o dire le bonnete bja gore tsejana e ba le goya tlase ga disentimitara tsa
magareng ga masometharo goya go tse masomenne (30 – 40), go theogela ga mathoko a yona, le ka
mohla o tee, go seke gwaba ka godimo ga seripa se tee go tse nne (1 in 4)
DNYAKWA
-Pula ya ka godimo ga dimilimitara tsa ka
godimo gat se makgolonne-
masomehlano ka ngwaga:
(>450mm/year)
-Dithemperatshara tsa ditikirisi tsa ka
godimo ga tse thlano (5°C)
-Go theogela ga lefelo ga diperesente
tsa magareng ga teefegelwanahlano
goya go tse masomepedihlano (1.5 –
25%)
-Mobu : mehuta ka moka (letsopa la 5-
30%), (le goya tlase gwa ka godimo ga 30cm)
TIRAGATSO
-Ka mashemong a magolo
-Lefelong la bonnyane bja seripa se tee go tse lesome sa ekere goya go ekere e tee (0,1ha-1ha, >1ha)
-Go bitsa masheleng a tlase, didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi
E dirwa le go hlokomelega
Parabolic or trapezoidal ke mabopo a maleba a ditsejana tsa go
sepetsa meetse.hlokomela dipanka disepela moo go sa ishego tlase.
(
Michi
g
an state Universit
y,
(
MSU Extension 2015
)
Go la nnyele: kgogolego e hlotswe ke moela go tswa
tshemong ya korong (MSU Extension, 2015)
Lefelo lona lela lena le bjang tsejaneng ya go sepetse meetse
men
g
wa
g
a e malwa ka mora
g
o
,
(
MSU Extension
,
2015
)
Paspalum (Bahia Grass) ke kakanyo
ya maleba go shomoshwa ka gare ga
ditsejana, le ge e sa kgotlelele
komelelo
Bjang ba Tall Fescue eba bjo botala
sehla sa mare
g
a kamoka Couch grass (Elymus repens), e tsebja bjalo
ka ngwang ka tshemong efela e gola gabotse
le fao mobu o sa nonago ebile e fa tshireletso
ye botse go ditsejana tsa go sepetse meetse

5 HLOKOMELOYADIMELA(MEKGWA YA GO BJALA; MAPHELO A DIMELA; GO
DIRA/TSWELETSA TONE; TSWELETSO YA DIENYWA)
5.1 MOROLE WA SEELA/MEETSE
Merole ya seela ke merole gaba diteye go tswa mahlareng a dimela goba merole ya diphoofolo yeo e
tlogetswego go bela ya fetsa ya timolwa ka meetse pele ga ge eshomoshwa go noshetsa dimela
goba mobu wa go rarela dimela, se se direlwa go oketsa goba go kaonafatsa go nona ga mobu.
Merole ya seela e thusa dimela gore di kgone go ikemela kgahlanong le malwetsi le dikhunkhwane ka
go oketsa difepammele le diphoofolwana tseo di sa bonwego ka mahlo tseo di phelago mobung,
Didirishwa tsa go tlwaelega tsa go dira morole wa seela ke
merole ya diphoofolo/diruiwa (emeswa, yeo e sanago le
moroto) bjale ka wa dikgomo, dipudi, dipere, dinku le dikgogo
maeba le tsa bo tsona / goba dikarolo tsa dimela bjalo ka
matlakala, ngwang wa botala bjoo bo tebilego (go hwetsa
Nitrogen) kutu ya mohlare wa panana (Go hwetsa potassium
le phosphate), Mahlakantsha (comfrey) le botshatshabogope
(stinging nettle) (go hwetsa bobedi bjo, silicon le difepammele
tsa go thusa dimela kgahlano le malwetsi). Diteye goba
dibidishwa tse, di timulwa ka meetse ka tsela yee latelago
pele gage di shomishwa 1:4. Litara e tee ya teye/ sebidishwa
e tshelwa litara tse nne tsa meetse,
TIRAGATSO
- Ka dirapaneng
-Lefelo la bogolo bja heketere/ekere e tee go ya tlase (<0,1ha),
-Go bitsa masheleng a tlase, didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi, ga se moshomo woo mogolo
-E direga moroba, ka pela
Go ripiwa kutu ya mohlare wa panana go dira teye ya
morole wa seela/ meetse Go ripelelwa ngwang go dira teye ya morole wa seela
Morole wa diruiwa o shomishitswe go dira morole wa seela;
morole wa dikgogo, dipudi le dikgomo e shoma gabose – ga
g
olo
g
e e sale e meswa
Sebjana sa go direla morole
wa seela, se swanetse go
tswalela go thibela go
moyafala ga meetse

5.2 THLAKATHLAKANYO YA DIMELA
Thlakathlakanyo ya dimela ka serapaneng, e dirwa ka go tswakanya dimela tse kgolo le tse nnyane,
go fetolafetola dimela, le go bjala dimela tseo di ratago go gola mmogo. Maikemishetso ke go ba le
mehuta yeo e fapanego ya dimela tsa mehola ya go fapana (go akaretswa tsa go dira meriana, tsa go
raka dikhunkhwane le tsa mehola e mentshi) tsweletsong ya merogo le dienywa ngwaga ka moka. Se
se dirwa go netefatsa goba gona ga dijo tsa phepo, go kaonafatsa go thibela dikhunkhwane,
malwetsi, ngwang le go fokotsa thlokego ya dijo ka baka la go hwa ga dimela.
Kgetho ya dimela e ithekgile godimo ga tse di latelago:
-Gore o kgone go buna dijo tseo di ka shomishwago ka gae go tswa ka serapaneng ngwaga ka moka.
Se se ra gore go tseparela/hlokomela dimela/merogo yeo e ka bunwago lebaka le letelele, bjale ka ya
matlakala a matala, lethise ya matlakala le nyala ya mosega o hloga le go se tseparegele go dimela tsa
go swana le khabeshe le dinyala tsa segwere tseo di letwago lebaka le letelele di sa tsweletse dijo.
-Dimela tsa go huma ka vitamin ya A; bjale ka merego ya matlakala a bo tala bja bo tebileng (bjale ka
sepeneshe, mokgaripa, raepe le kheile), dikherotse, merogo ya setso e metala (bjale ka thepe le
matlakala a mphodi/ dithaka) le dihepo (bjale ka phasili).
-Dimela tsa go raka dikhunkwane bjale ka khorienda, kaliki, le dihepo tse dingwe go swana le rousemeri
(rosemary) le thyme.
-Dimela tsa medu ya dinkokoma le megoro ya go huma ka diphoroteine bjale ka dinawa, diponkisi le
dithenepo (turnips).
-Dimela tsa go gola ngwaga kamoka tsa mehola ya go fapana bjale ka wormwood, lemongrass,
bulbinella le mahlakantsha(comfrey).
-Matsoba a go swana le sepatsana (marigolds) le calendula.
Ka go fitishisha, tlhlokomelo e bewa go go se beye dimela tsa legoro le tee mmogo mo mpeteng o
tee, se se dirwa go fokotsa go phatlalala ga ,malwetsi, le pakishamo ya dijo go tswa mobung. Ka fao
ditamati, dipirintsele (brinjals), matapola le phepha (pherefere ya go se babe) ga di bjalwe mmogo,
dimela tsa legoro le tee tseo di bitswago brassicas bjale ka khabetshe(cabbage), porokholi (broccoli),
kholifolawa (cauliflower) le Kheile( kale), goba dimela tsa legoro le go bitswa (chards) bjale ke
sepenetshe le peteruti le tsona ga di bjalwe mmogo.
Go fetolafetola dimela go dirwa go fetola dimela tsa go hloka phepo ya godimo (go tswa mohung)
bjale ka khabetshe, ka tsa go hloka phepo ya tlase bjale ka sepenetshe le lletshisi, goba ka mokgwa
wa go tlwaelega wa go fetolafetola wa matlakala/mahlare – medu/medi – dimela tsa dinkokoma ka
medung – dienywa.
Dikhalentara tsa go lema di dirwa go lebeletswe go swanela ga lefelo (go lema semela seo se itsego)
le maemo a leratadima. Ka tlase ke khalentara ya go lema yeo e dirilwego le batseakarolo go tswa
Limpopo (yeo e itemogelago marega a go ruthela le selemo sa go fisha. KwaZulu-Natal le Eastern
Cape fao marega a lego magareng goya go gotonya, dikhalentara tsa go tlwaelega di sa shomishega.

TIRAGATSO
-Ka dirapaneng, ka mashemong a magolo
-Lefelo la bonnyane bja seripa se tee go tse lesome go sa heketare goya go bogolo bja
diekere tse pedi (<0,1ha, 0,1-1ha, >2ha)
-Go bitsa masheleng a tlase (peu le dimela), didiritshwa di hwetsega ka bo kgauswi
-Go moroba go dira
MagdelinaMalepe (Sedawa),
sepatsana (marigolds), thyme,
parsley, sepenetshe le kheil(kale)
Christina Thobejane (Sedawa) –
lehea, matanta, tamati, kheile(kale)
le sepatsana(marigolds)
Phumelele Hlongwane (Ezibomvini)
– peterute, mokgwaripa, nyala ya
mosega o hloga le phasili
Alex Makgopa (Sedawa)- nyala
ya mosega o hloga, sepenetshe,
kherotse le se
p
atsana
Mrs Mcanyana (Gobizembe) –
porokholi, Chinese cabbage,
sepenetshe, khorienta le
sepatsanamarigolds
Mpetana ya go epiwa wa go bjalwa
ka hlakahlakantsha di hepe with a
mixture of herbs – fenele, khorienta,
phasili le kaliki

5.3 GO FETOLAFETOLA DIMELA
Go fetolafetola dimela ke tsela ye bohlokwa ya go hlokomela dirapana le mashemo a magolo. Go
fetolafetola dimela go fokotsa dikhunkhwane le malwetsi gwa aga mobu le tikologo, gwa laola le go
tswa ga dijo tsa dimela mobung mola go kaonafatsa maphelo a mobu.
Shoma ka go fetolafetola dimela ga
bonnyane bja mengwaga e meraro (3) ka
mashemong a magolo. Mohlala, ke lehea
(semela sa go hloka phepo ya godimo) se
fetolwa ka motswako wa dimela tsa go
khupetsa mobu (bjale ka sanehempe,
leotsa le sonoropolomo (dimela tsa go
hloka phepo ya tlase) tsona tsa fetolwa ka
dimela tsa dinkokoma ka medung (bjale ka
diponkisi, dinawa le dikolokoto)
Shoma ka dihla tse tharo goya go tse nne
(3-4) tsa go fetolafetola dimela ka
serapeng sa go tsweletsa merogo. Mokgwa o tee ke go latelela tatelano yeo e latelago ka morago ga
go epa molete/motseletsele wa tshela podishwa (compost): Dienywa, Mahlare/matlakala, Medu,
dimela tsa dinkokoma ka medung, medu ya dinkokoma

5.4 MOKGWA WA THLAGO WA GO LAOLA DIKHUNKHWANE LE MALWETSI
mokgwa wa thlago wa go laola dikhukhwane le malwetsi ka gare ga sisitimi ya ka gae ya go tsweletsa
dijo e agilwe ka thlakathlakantso ya ditsela goba ditsejana tse nne tseo di latelago,
¾kaonafatso ya go nona ga mobu, maphelo a mobu, go swara meetse ga mobu, dimela tseo di
phetsego gabotse, go shomiwa ka kakanyo ya gore dimela tseo di babjang/lwalago di
ganelelwa ke malwetsi le dikhunkhwane
¾Go hlakahlakantsha dimela le seemo sa serapana; go fokotsa bontshi bja dikhunkwane le
malwetsi ao a hwetswago fao go lengwago dimela tsa mohuta o tee, go fokotsa le kgonagalo
ya phetetsano le go fetelwa ga bedi ka go tlosha dimela tseo di lwalago (ka thlokomelo) le go
tlosha digola tsa dikhunkhwane. Le ka go hlohleletsa go ba gona ga diphofotswana tsa go
iphepa ka dikhunkhwane (bjale ka mekgaritswane) le dinosi tseo e lego mekgwa ya thlago ya
go fedisha dkhunkhwane tseo di tlwaelegilego ka dirapaneng.
¾Go bjala dimela tsa mehola e mentshi; bobedi tsa sehla ka sehla goba tsa goya goile, go
akaretsa dimela tsa go ba le ditlabelo tsa go laola dikhunkhwane le malwetsi. Tsona di
akaretsa; go fa mohlala:
oMatsoba/mapolomo a go swana le sepatsana (marigolds) le khalendula (calendula)
oDihepo (herbs) tsa go swana le laventa (lavender), Rousemeri (rosemary), Khorienda
(coriander) phasili (parsley),thaeme (thyme), fenele (fennel), peisele (basil), rokete (rocket),
bjang bya swiri (lemon grass) lekaliki ya mahlare (garlic chives);
oDimela tsa go dira meriana go swana le wemowote (wormwood) pulepane (bulbine)
lepalpanela (bulbinella), kgopa, mahlakantsha(comfrey) le botshashabogope (stinging nettle);
oMehlare ya dikonkokoma ka medung go swana le sesepenia sasepene (Sesbania sesban)
moringa, disakwana (pigeon pea) le meshwana/meoka(Acacia spp).
¾Go dira dibidishwa/ teye tsa goba le ditlabelwa tsa go laola malwetsi le dikhunkhwane. ke
mekgwa ya go tlwaelega ya ka gae go apea/dira diteye,yona e akaretsa gohlakantsha
pherefere ya go baba, kaliki ya segwere, nyala ya segwere le sesepa sa llofo (go laola
dikhukhwane tsa mebele ye menanana bjale ka matlae (aphids)) parafene le nyala ya
segwere (go laola dikhunkhwane tsa goba le sekhakha se se thata, go swana le tsie le
manphushaboloko le mapolare (go laola fela, le dikwakwa tseo di sa hlabegego
moroba/bonolo ebile di tlala lefolo), le ge gole bjale go sana le mekgwa ye mengwe e mentshi
TIRAGATSO
-Ka serapaneng,le ka mashemong a magolo
-Lefelong la bonnyane bja seripa se tee go tse lesome sa heketere goya go heketare e tee (<0,1ha, 0,1-
1ha)
-Go bitsa masheleng a tlase, didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi
-Go hlokega matsogo a malwa goya go a magareng le tsebo ya go tsenelela
Thlokomelo ya serapana ya go tsenelela; thlokomelo ya meetse le mobu, dimela
tsa go fapafapana, thlakantsho ya dimela tsa sehla ka sehla le tsa goya goile
Diji tsa dikhukhwane- di laola
dikhunkhwane ka go dija le go bea mae
Kudu ya peu ya go agega bjale ka
morithi – go swana le ya nyala di
go
k
etsa
d
i
j
i
tsa
d
ikh
u
nkw
a
n
e
bja
l
e
k
a
Pest control brews; soap chilli garlic mixes,
paraffin and onions mixes – for soft bodied
insects Mari
g
olds
p
rotect a
g
ainst root knot nematodes

1.KONOFOLO /kaliki (Garlic) – Mohlala
MEKGWA YEO E LATELWAGO
Ripelela digwere tse nnyane/digweshana ka bosese (segwere se tee se se golo,goba tse pedi tsa
magareng) di inele ka gare ga mahwana a mabedi a mannyane a makhura a go apea letsatsi le tee,
goba matsatsi a mabedi ka gare ga parafene. Shomisha sebjana sa galase, e sego kotikoti.
Hlakantsha le seripa sa litara e tee ya meetse a sesepa gomme o sefe.Tswakantsha karolo e tee ya
motswako le dikarolo (tsa go lekana le yona) tse lesome tsa meetse pele o fokela dimeleng. Shikinya
gabotse pele o fokela.
TSEO DI NYAKWAGO (TARGETS)
DiKhunkwane ka kakaretso:menang, strainara tsa katune, matlae, dintshi, diboko,
dikgofa/masekane, ditsoshi, beetles, ditsie, khukhwane ya go bitsodiamond back moths, false codling
moths, grubs, dimaete (mites), ya go bora diperekisi (peach borers) le magoro/motlhwa.
Mouta (Fungi): dintho tsa dieywa (Scab), bo sehla bja matlakala (mildew), dintho tsa matlakala a
dinawa goba diponkisi (bean rust) le dintho/le go hunyapana ga tamati (tomato blight).
Alethaneria (Alternaria) – ro bola ga enywa, go omelela ga matlakala (early blight), go swag a
matlakala gag ole a nnyala ka godimo le ka mathoko (purple blotch), dipatso mo matlakaleng (leaf
spot).
Sekhosepora (Cercospora) – go bola ga matlakala a go oma ka go dira boshweu, (leaf mould),
dipatso mo matlakaleng (leaf spot), go omelela ga matlakala (early blight), dintho tsa go swana le
leihlo la segwagwa moo matlakaleng (frog-eye).
Kholeketothrikhamo (Colletotrichurn) - dipatso mo matlakaleng (leaf spot), go swa le go hunyapana
ga matlakala mo mafelelong (anthracnose), go bola ga dienywa (fruit rot), go bofega ga kutu
(smudge).
Dipaketheria(Bacteria): Xanthomonas spp.
Seboko le serurubele
Di
g
were tsa kaliki/konofolo
Go lolwa ga mahlare ya setroperi ke
Xanthomonas campestris
Dika tsa bolwetsi bja go bitswa anthracnose (e
hlotse ke Colletotrichum
)
g
o en
y
a
y
a ca
p
sicum

5.5 THLOKOMELO YA NGWANG YA GO TSENELELA
ngwang ke dimela, bobedi tsa sehla ka sehla le tsa goya
goile,tseo dimelago le go gola ka golokologa ka mashemong le ka
dirapaneng, di phenkgishanetsa dijo, sekgoba le meetse le dimela
tse dingwe.
Mebu ya go fapana le leratadima; mekgwa ya go lema le go
hlagola e ka ra gore mabakeng a mantshi ngwang oa iketla gwa
ba boina go emeletsana le wona. Bjale ka mohlala; sehlwa le
sedges di ithatela mobu wa letsopa la godimo, di ka thopa lefelo
ge dihlagolwa fela ka go okola ka godimo ka mogoma/ letsepe.
Ngwang o ikgodisha le go ikoketsa ka medu yeo elego ka tlase ga
mobu.
ngwang wa go gola ka maatla wa sehla ka sehla bjale ka
motshakgatshagane/ moshiitsi le thepe o thopa lefelo ge ngwang
wa go hwetswa goya mafelelong a sehla o hlagolwa, bjale ka ge
di dira peu e ntshi, yeo e kgonago go phela nako ye telele.
Thlokomelo ya ngwang yeo e tseneletsego e akaratsa mekgwa
ya go balega go swana le lebopo la mobu leo le kaonafetsego le
maphelo a mobu, go khupetswa ga mobu, dimela tsa go
khupetsa mobu, go fetolafetola dimela le go go bjala dimela
kgauswi le kgauswi. Gape e akaretsa le mekgwa ya go
shomisha, megoma/matsepe,le tshefi/mpholo ya go laola
ngwang. Go dira podishwa le gona go bolaya ngwang ge go
dirwa gabotse, go ka fokotsa peu ya ngwang yeo e hwetswago
tikologong. Go hlagola morago moo sehleng go bohlokwa kudu, ka ge go fokotsa bontshi bja peu ya
ngwang wa sehla ka sehla.
TIRAGATSO
-Ka dirapaneng le ka mashemong a magolo
-Lefelong la bogolo bja ka tlase ga seripa se tee go tse lesome sa heketare goya go heketare e tee
(<0,1ha, 0,1-1ha)
-Go bitsa masheleng a tlase; didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi,
-Go hlokega matsogo a malwa goya go a magareng le tsebo ya go tsenelela
Tshemo yeo tlegogo sehlwa –ka lebaka la go ekola
ka godimo ge go hlagolwa
Pholoto ya lehea la go hlakana le diponkisi, fao
ngwang o bekishago dimela
Go dira podishwa(compost) go bolaya ngwang ebile ke tsela e
botse
y
a
g
o kaunafatsa morole
(
ka
g
o oketsa bolen
g
b
j
a ona
)
Go bjala kgauswi le kgauswi le go hlakahlakanya dimela go shireletsa
kgahlanong le ngwang – ka hlakoring la nnyele ke lehea leo le
hlagolelwago ga nyane, mola ka hlakoring la go ja ke lehea lo le bjetswego
kgauswi le kgauswi (leo le bjetswego ka nako e tee) bobedi a hlagolelwa
go swana
ka tlase ke mobu wa letswai, (ka godimo tsogong la nnyle,ke thepe)
fao mobu o nonnego empa ona le lebopo le lebe, moshiitsi (ka
g
odimo ka
g
o la
g
o
j
a
)
e k
g
ona
g
o tsea di
j
o
g
abtse mobun
g
Sedges le sehlwa, go botsha go sena le moya wa go lekanale ka
mobu
g
, ka lebaka la
g
o kitela
g
a
g
a mobu le lebo
p
o le lebe la mobu

5.6 LEFELO LA GO TSWELATSA DIMELANA LE GO BJALA
Lefelo le lennyane la ka gae la go tsweletsa dimelana (tsa merogo, dihepo le dienywa) le dimela tsa
mehola e mentshi (dimala tsa go dira meriana, le tsa go laola dikhunkwane) go tswa go peu,
dipathana, go arosha, digwere le medu, le bohlokwa go netefatseng gore gobagona ga dimala tsa go
fapafapana ka serapaneng.Ga go hlokege didirishwa tsa go ikgetha, ntle le mobu/podishwa yeo go ka
bjalelwago go yona, mekotlana ya go bjalela goba ditherei tsa go bjalela, mafelo a,a ka dirwa ka tlase
ga morithi wa mohlare ka gae.
Mepete ya dimelana e dirwa gore e ye fase ka disenthimitara tsa magareng ga tse 30 le 60 gomme
ya tshelwa podishwa e ntshi (podishwa le morole),e swanetse e direlwe morithi go direla gore peu e
phele e thapila (e seke ya thapa kudu) ka nako ya ge e thunya goba e sa thoma go gola. Mafelo a go
tsweletsa dimelana a go shomisha ditherei tsa dimelana a hloka thlokomelo e kgolo ebile go boima go
dira bjalo ka mokgwa wa thlago. Go moroba go bjala dimelana mobung,wa bjalolla o bjala go tswa
fao.
TIRAGATSO
- Ka dirapapeng
-Lefelo la ka tlase ga serapa se tee go tse lesome sa heketare (<0,1ha)
-Go bitsa masheleng a godingwana (peu, dimela, dibjana), didirishwa di hwetsega ka
bokgauswi ,
-Go hlokega matsogo a go lebana
Tsweletso ya dimelana mpetaneng wa podiswa (compost) yeo e
lekanetsego wa goba le morithi wa polasitiki go shireletsa dimelana
Moago wago dirwa ka lesaka wa go
tsweletsa dimalana tsa merogo le dihepe
Dipafo le dikotlelo le
tsona dika shomishwa:
di ka shothishwa
moroba
Dimelana tsa moba le dimango tsa go
tsweletswa lelwang la go tswletsa dimelana
Lefelo le lennyane la ka gae lago tswelatsa dimelana, ka
tlase ga morithi wa mohlare, go tsweletswa dienywa,
mehlare ya mehola e mentshi mehlashana la dihepe. Fa
go bjatswe dimango le moringa

5.7 GO BOLOKA PEU
Go boloka peu ke mokgwa woo tlwaelegilego baleming ba mashegwana empa o ya le go sesefala.
Dipeu di bewa ngwaga goya go woo latelago ka tlase ga maemo a mabe ao balemi ba kopanetsanago
le wona, bontshi bja balemi ba bontshitse gore ba lahlegetse ke bontshi bja dipeu tseo ba bego ba di
boloka.
Bontshi bja balemi ba reka peu ba lema ba festsa ba leka go boloka peu go tswa go dimela tsa peu
yeo e rekilwego, se se ra gore peu ya setso ea timelela. Go boloka peu go bohlokwa kudu, go thusha
le go netefatsa gore peu ya dimela tsa setso/ selegae ga e timelele ruri. Balemi ba ithatela mehuta ya
dipeu ya setso tseo di kgonago go emeletsana le maemo a leratadima la tikologo, dikhunkhwane le
malwetsi. Tse dingwe tsa dikarolwana tseo di swanetsego go elwa hloko ge go bolokwa peu ke tse di
latelago:
Go bohlokwa go hlohleletsa gobagona ga diphedi goba dikhunkhane tsa go phatlalatsa peu (bjale ka
dinosi), o ka dira seo ka go bjala mehutahuta ya dimela tsa go tsweletsa matsoba le go netefatsa
gofapafapana ga dimela ka gare le go rarela serapana goba tshemo, le go fokotsa tshomisho ya shefi
ya go bolaya dikhunkhwane.
Boloka peu go tswa fela go dimela tseo di phetsego gabotse ebile di none. Le ka mohla, o seke wa
boloka peu go tswa go dimela tseo di tsweleditsego peu pele ga nako
¾Kgetha dimela tsa magareng tse diselelago (6) goya go tse masomepedinne (24) ge o boloka peu
¾Le ka mohla, o seke wa boloka peu go tswa go dimela tseo di bontshago goba le malwetsi
¾Peu e swanetse go butswa ebe e ome ele semeleng nako ye telele ka moo go kgonegago
¾Dimela tseo di kgonago go amogela bonna/peu go tswa dimeleng tse dingwe ga bonolo (go swana le
dimela tsa legoro le tee le khabeshe (motshofabeke), lehea, pherefere, pherefere ya go baba,
mafodi/dithaka goba marotse le llethise bjale le bjale) di swanelwa ke go aroganywa go shomishwa
sekgoba, nako goba di dirrishwa tsa go khupetsa
TIRAGATSO
-Ka dirapaneng le ka mashemong a magolo,
-Lefelong la bogolo bja ka tlase ga seripa se tee go tse lesome sa ekere/mmorogo goya go ekere tse
pedi le go feta (<0,1ha, -0,1-1ha, >2ha)
-Go bitsa masheleng a tlase, didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi
-Go direga moroba, lege go hlokega matsogo a go lebana le tsebo yeo e tseneletsego
Serepana sa go tsweletsa peu, le meago ya go khupetsa,
le dimela tse 6 –24 tsa mehutahuta tseo go bolokwago
peu go tswa go tsona, dimela tsa magoro ao a fananego
di bjalwa
Lehea le dulafatswa ka letsogo gore
go tle go kgethwe peu
Mohlare wa pherefere woo o ppipilwego
ka okwana
g
ore
p
eu etle ebe
y
ona
y
ona
Matsoba le dimela tsa go hlohleletsa go
thothwa ga peu; ke dinose, dirurubele,
b
j
ale le b
j
ale
Dipholineitha di
rata matsoba a
go
fapanafapana!!

5.7.1 TOKISHO YA PEU LE GO BOLOKWA PEU
Ka kakaretso, peu e hloka go dula e fodile, leswiswing elibe e omile gore e dule e iketlile nako e telele
ka moo go kgonegago. Ge peu e bolokilwe ka tlase ga maemo ao monola le phisho di
fetegafetogago, e lahlgelwa ke bokgoni bja go thunya goba go mela ka pela. Ka tlase ke tse malwa
tsa dinthla tse bohlokwa tsa mekgwa ya go boloka peu e mekaone:
¾Monola; peu e swara monola go tswa moeng. Peu e bolokwa foa monola o lego ka tlase ga diperesente
tse lesome (<10%) fao go omilego ebile go sa tsene moya.
¾Phema go shomisha dipotlana le dibjana polasitiki
¾Seetsa se fokotsa bophelo bja peu; boloka peu ka gare ga sebjana sa mmala wa go teba goba ka
ntlong ya go hloka seetsa. Leswiswi le bohlokwa ka mehla
¾Dithemperatshara/ phisho; peu e dula lebaka le letelele fao go tonyago, efela e sebe go tonyago gwa go
omeletsa/gatsetsa
¾Dipeu tsa go swana le ya tamati le khukhampa di apeshitse ke mamilana ao a shitishago gore di mele.
Mamilana ao a hloka gore a tloshwe pele gage peu e bolokwa goba e bjalwa. Mamilana a ka bedishwa
ka meetse le swikiri gomme peu ya pulwa ka meetse ya festsa ya omishwa
¾Silica gel e ka somishwa go omisha peu le go fetelela
¾Peu e ka tshelwa molora, kalaka le butswana bja matlakala/mahlare a go omishwa (bjale ka kgopa) go
thibela phehli.
Bophelo bja peu bo
oketsega ga bedi go
peresente engwe le
engwe e tee ya go
fokotsega ga monola
Shomisha silicon ntsha
monola/meetse peung le molora
boloka peu ya go oma
Ntlwana ya go boloka peu; foa peu e
omishwago, mekotlana ya pampiri le
mapotlelo a galase
Boloka peu ka gare ga mopotlelo a galase
Peu ya tamati le gooseberry di a bedishwa pele di bolokwa
g
oba di b
j
alwa
Boloka peu le dithaka/marotse
lefolong la go tonya, la go
oma
,
fao
g
o sa tsene
g
o seetsa
Bophelo bja peu bo
oketsega bedi ga
phisho e fokotsega
ka ditikirisi tse hlano
(
5ºC
)

5.8 TSWELETSOYADIENYWA
Go tsweletsa mehuta ya dienywa tsa go fapana magaeng, tseo di butswago nakong e kgolo ya
ngwaga, ke karolo ye bohlokwa ya thlakathlakano ya dimela
le boitlamelo. Dienywa di ka tsweletswa go tswa go peu,
kutu, modu/medi, go aroganywa ga sehlopana sa dimela e
go kgomaretsa godimo ga semela se sengwe. Dihlare
/Mehlare ya dienywa e bjalwa ka gare ga melete ya mobu
wa go nona le goya tlase, e hloka go noshetshwa/tsheletswa
ga golo ge sale e mennyane. E hloka go tshireletswa
kgahlanong le moya, e swanetse go thenelwa sehleng sa
marega (mehlare ya go swana le ya diperekisi, dipolamose le
diapola) goba e thenelwa gore e tshweletse dienywa tse
ntshi (mehlare yeo e phelago ele tala go swana le mehlare
ya legoro le tee le menamone, dimango le dikotapene goba
diobakhathe). Metswako ya go dirwa ka dilo tsa thlago e ka
shomishwa go laola dikhunkhwane (go swana le, diboko,
ditshoshi, sepsagapsaga le magoro) le malwetsi mehlareng.
Mehuta ya go fapana ya dienywa emela/bjalwa ditikologong tsa go fapana goya ka seemo sa
leratadima. Ga gologolo, gona le mehuta ya hloka sehla sa marega sa go tonya (dienywa tsa fao
selemo se fishago gomme marega a tonya), bjale ka diapola, dipiere, dipolamose, diterebe le
diperekisi, gape gona le le dienywa tseo di sa kgonego go kgotlelela marega a go tonya kudu, bjale
ka dimango, dipanana, diabakhato le dilitshi. Mehlare ya legoro le tee le menamone e kgona go
kgotlelela phisho le go tonyo go go fapafapanego, efela e hloka go noshetswa/ tsheletswa.
TIRAGATSO
-Ka dirapaneng le ka mashemong a magolo a mehlare
-Lefelong la bogolo bja ka tlase ga seripa se tee go tse lesome sa ekere/mmorogo goya go ekere tse
pedi le go feta (<0,1ha, -0,1-1ha, >2ha
-Go bitsa masheleng a ka godingwana (dipeu le dimela), didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi
-Go hlokega matsogo a go lebana le tsebo yeo e tseneletsego
Shomisha metsoko ya thlago bjale ka pyrethrum, oli ya
dimenerale le lime sulphur. Shomisha butswana bja go
bjala mehlare ka phata/kutu
Go tsheletswa mehlare ya
dinamome, sekgotlotswana
se swara meetse ka bontshi
Mehlare ya ditamati yeo e bjetswego ka peu e humile ka
(vitamin C) e enya magareng ga kgwedi March goya go
kgwedi ya May, ka nako yeo dienywa di tlokegago
Mehlare ya dikurunate, diobakathe
dimango le ditamati e bjalwa ka peu
Tshomisho ya dikgotlotswana, go
agelatsa meetse a pula
Selaga ya maitirelo ya go rea dintshi go
shomishwa namone, panama le meetse
Bjala mehlare ka gare ga melete ya go ya
fase ya go tlatswa ka podishwa (compost);
dira sekgotlotswana sa go noshetsa o fetse o
khupetse mobu

5.9 DIMANGOTSAGOTSWELETSWAKA MOKGWAWATHLAGO
Dimango di kgotlelela dihla tse boina, di mela/gola gabotse mafelong a marega a go tonya le selomo
sa go ruthela goya go sa go fishi. Go na le mehuta ya sekgweng/nageng yeo e melago gabotse ge e
bjetswe ka peu. Mehuta ya sebjalebjale yeo e bjalwago ka mokgwa wa go kgomaretsa godimo ga
mehlare e mengwe (crafting) e bjalelwa
bogolo, goba monate, le go hloka digare ga
yona. Fao go hlokegago mahlogedi a maswa
a kgomaretswa mehlareng yeo e kgotlelela
maemo a mabe goba medu ya mehlare yeo e
sa ganelelwego ke malwetsi. Mehlala ya
maina a mehuta yeo e tlwaelegilego
matsatsing a lehono ke e elatelego, Keit,
Kent, Shelley le Tommy Atkins. Mehuta ye, e
rekishwa bjale ka dienywa, juse, dimango tsa
go omitshwa goba letlalo la dienywa (fruit
leather).
Ka tlase ke; malibisha a malwa a go bjala
mehlare ya dimango ka mokgwa wa thlago:
-Dira positshwa dikgwedi tse nne (4)
goya go tse tshela (6) pela ga ge o
bjala mehlare
-Bjala mehlare yeo o sa tswago go e
hwetsa ka sehla sa seruthwane ka
gare ga melete ya bophara bja (60 cm) le botelele bja (60 cm) o shomisha motswako wa
poditshwa, mobu, kalaka (lime) le morole wa go dirwa ka marapo a go oma (bone meal). Dira,
goba aga sekgotlotswana sa go notsetsa/ tsheletsa go rarela mohlare, ofe dikhupetsa mabu
(bjale ka bjang).
-Podishwa e oketswa ngwaga ka ngwaga ka morago ga ge mehlare o thomile go enya
dienywa
-Go thenela go dirwa ngwaga ka ngwaga ka morago ga ge mohlare o thomile go enya, se se
netefatse gore mohlare o phela o bulegile, moo dienywa di hwetsago mahlasedi a letsatsi
-Mehlare e mennyane e hloka dilitara tse 20 goya go tse 40 tsa meetse ka beke
DINYAKWA
-Pula ya dimilimitara tsa ka godimo gat se lekgolotharo-masomehlano ka ngwaga (>350mm/year)
-Dithemperetshara tsa ditikirisi tsa ka godimo ga tse hlano (>5°C)
-Go lekelelana ga lefelo ga magareng
-Mobu wa mohuta ofe goba ofe
-Go tsheletsa/noshetsa, didirishwa le meetse a go tsheletsa dia hlokega
DIRAGATSO
-Ka dirapaneng le ka mashemong a magolo a mehlare
-Lefelong la bonnyanne bja seripa se tee go tse lesome sa ekere/mmorogo goya go ekere e tee (<0,1ha,
0,1- 1ha)
-Go bitsa masheleng a ka godingwana, didirishwa di hwetsega ka bo kgauswi mola tse dingwe di sa
hwetsege ka bo kgauswi, Go hwetswa mehlare ya mehuta ya sebjalebjale
-E hlokomelega bonolo, efela go hlokega bokgoni/tsebo yeo e tseneletsego
Boleng bja dienywa tsa mango bo godishwa ka go dira jusi le
go di omisha
Mango woo thomago go hloga ka leswa ka
morago ga gore o thenelwe, podishwa e tshetswe
ka sekgotlotswaneng sa go tsheletsa gomme
g
wa khu
p
etswa ke mahlare a
g
o oma
Tshemo ya mehlare ya dimango ya molemi-
potlana wa Limpopo, e lekolwa ke molaudi
wa man
g
o estate
Mohlare wo mogolo/ wa kgale o a
thenelwa, wa tshelwa podishwa, wa ba wa
a
g
elwa sek
g
otlotsana sa
g
o noshetsa
g
o o

6 KAKARETSOYA LERUOKAMASHEMONG
Gona le dikarolo tsa thlokomelo ya leruo/diruiwa tseo di gatago mehlaleng e tee le tsa thlokomelo ya
dimela goba bolemi bja go thlago/ bja go netefatsa nyalelano ya dilo tsa ka mashemong.
Mo seripeng se, re leka go kwishisha, mekgwa ya go oketsa le go kaunafatsa mafulo/ le dijo tsa
diruiwa
-GOLEMAKAGOGOBANYAMEHLARELEDIMELATSENNYANE
Mehlaree swametswa ka garegabolemiyadimela ka mekgwa yeo e latelago, ka nako yeotshemo e
letsegoba e salemiwa, ka go e bjalamagarenggadimela(mabakeng a mantshi ka meraladi).
Mehlareyadijotsadiruiwabjale ka disakwane(pigonpea) meoka/meokana, meshwana, moringa le
Leauceanasppkeyona e tlwaelegilego gore e lemiwe le dimelatsennyane.
DINYAKWA
-Pula yadimilimitaratsa ka godimogatselekgolotharo-
masomehlano ka ngwaga (>350mm/year)
- Dithemperetsharatsaditikirisitsa ka godimogatsehlano
(>5°C)
-Go lekelelanagalefegogadiperesentetsamagarengya tee
fegelwanahlanogoya go tselesomehlano (1,5-15%)
- Mobuwamohutaofegobaofe
TIRAGTSO
-Ka dirapaneng le kemashemong a magolo
-Lefelong la bogolobja ka tlasegaseripa se tee go tselesomesaekere/mmorogogoya go ekeretsepedi le
go feta(<0,1ha, -0,1-1ha, >2ha)
-Go bitsamasheleng a godingwana(peu ledimpsane/dimelana), didirishwa di hwetsega ka bokgauswi
-Go hlokegamatsogo a go lebana
Pudi e fulamehlare
y
adisakwane
(p
i
g
eon
p
eas
)
Morin
g
a o b
j
etswe ka mereladi ka tshen
g
wanen
g
Legora la mehlareyaLeaucena, e bjetswe le diponkisi (ka
pele) le lehea (ka mogaro)
MohlarewaSesbania o b
j
atsweb
j
ale ka le
g
ora ka tshemon
g
Mehlalaya go bjalamehlaremafelong a go ema ka gofapana

6.1 GOLEMAMEHLARE,DIMELALEBJANG LEFEONGLETEE
Mokgwawagohlakantshamehlare, dimela le bjanglefelong le tee o shomishwa go
godishwatsweletsoyalefelo.Mokgwa woo akeretsamekgwana yeo e lateago:
-Go lemagadijo, dijotsadiruiwamagarenggameraladiyamehlare;go lemadimela/ mehlareya go
diradikgong/ dikgonyelegorenggobadibjalwa ka meraladimagarenggalegora la dimela.
Mehlareyadikgong/kgonye e bohlokwa go kaokafatsa go nonagamobu le
dimelatseodingwetseo dibjatswego le yona
-Tshomishoyadimela go fihlelelasetlogosalefelogobatshemo; mehlareyadikgonge a
bjalwayatlogelwa gore egole ka nako yeo tshemo e letse (e salemiwa). Mehlareyadikgong
ekaonafatsa go nonagamobu le bokgonibjamobubja go swarameetse.
-Serapanasa ka gae; thlakathlakanyoyamehlare le dimelatsa go
fapafapanagorarelamotse/legae go na le mehola e mentshiya go akaretsa, merithi, meriana,
dienywa le dijotsadiruiwa.
-Mehlareyameholaya go fapafapana ka garegatshemo; mehlareeatshwalalana,
gobayabeakanywagodimogametotolo, merako, mekero/diforogoba moo tshemo e felelago.
Mehlare ye e kgothwagoya ka go fotaetsadijotsamobung, go tsweletsadienywa, dikgong le
dijotsadiruiwa.
DIRAGATSO
-Dirapana, mashemo a magolo, diruiwa
-Lefelong la bogolebja ka tlasegaseripa se tee go tselesomesaekeregoya go ekere e tee
(<0,1ha, 0,1-1ha >1ha)
-Go bitsamasheleng a godingwana Medium cost (peu le dimela), didirishwa di hwetsega ka
bokgauswi,
-Go hlokegamatsogo a go lebana le tseo yeo e tseneletsego
Sasepenia sesepene le lehea di
bjetswe mmogo, KZN
Go bjatswe lehea ka morago ga
mengwaga e mebedi ya disakwane
Kaunafatso ya tshemo ya go lala, e
bjatswe disakwana ngwaga o tee,
KZN
Serapana sa ka gae,
Mhlabuyaligana,KZN; Thlakathlakanyo
ya dienywa, merogo le dimela tse
dingwe
Bjang bja phulo bo bjetswe ka gare ga
tshemo ya mehlare ya dikoko
Mehlashana ya dinkokoma ka medung e
b
j
aletswe
g
o fudisha diruiwa

6.2 GO FEPADIRUIWA LE PHEPOYATLALELETSO
Phuloyatlaleletsokemokgwawa go hlokomemaladiruiwa woo shomiswago go fa
diruiwadifepammelegobadijotseo di sahwetsegegomafulong. Se sebohlokwasehlengsamarega,
gegona le tlhokegoyaphulo, ebilebolengbjaphulobole tlase (mohlala, gebjang bona le
diporotheinetsatlase). Dikgethotsaphuloyatlaleletso di akaretsatse di latelago:
-Dijotsagoba le diporoteinetsadielabjale ka Voermol Premix 450 (lerole) le LS 33 (seela)
-Dithorole peu, bjale ka lehea le leroro/ mabelethoro a go shilwa, bjale le bjale
-Dimomanamonane; tsedimenerale le diporoteine
Phuloyatlaleletso e kaba le ka mokgwawabjanggobaphuloyamohuta wo mongwe. Se se ama go bjala/
lemabjangbjamehutaya goba le difepammeletsentshigobatsekaoubege go bapetswa le furuyeo elego
gona. Mehuta e mentshi e bjalwagofafuru ye tala yabolengbjagodimogoya go felenggamarega.
Mehlalayamehuta ye e akaretsa: Lucerne, fodder rye, black (saia) oats, vetch, Teff, fodder radish,
Japanese radish, Kale, le turnips. Bjangbjoobophelagonako e telelebodulagobo le tala
lesehlengsamagerabjale ka Kikuyu le Tall fescue bo ka bakakanyo e botse.
Phepoyadiruiwatsennyanekemokgwa woo bonolowa go hlokomeladiruiwatsennyane ka go
dumalelamanamanephepoyatlaleletse a saanywa go tswakgomong. Manamane a
hwetsaphepoyatlaleletso ka se sebitswago “Creep” e lego go bulegagalegoragobakgorwanae kgologo
dumelelamanamane a fete mola e le enyane gore dikgomo di ka feta.
TIRAGATSO
- Diruiwa/ leruo
-Lefelong la bogolobja ka godimogaekere e tee (1-1ha >1ha)
-Go bitsamasheleng a godingwana,Didirishwa di hwetsega ka bokgauswi
-Go hlokegamatsogo a go lebana le tsebo yeo e tseneletsego
Dijotsaphuloyatlaleletsotsa go dirwa ka matlakala a
g
o oma a Sesbaniasesban
,
lehealeswai
Mohlalawakgorwanaya go dumelalamanamane go tswamola
e thilebadikgomotsekgolo go tswa
Go bjala ka go fetafetanaga vetch le
Saia oats ka garegatshomoyalehea
Dimonamonanetsaporoteinetsa go itirela ka gaetseo di nago le, urea protein
meal, mothopowaphosphorous ,meetse, se samente le leswai le lennyane

6.3 GO FEPA/FODISHA KA SEPARENG/LESHAKENG LE GO DIRAFURU
Go fuditsetsa ka leshakenggabotse go ra gore go ripawarwala (bjang/furu) waishetsaleruo ka
leshakeng, se sethibelatshenyo yeo e ka hlolagokediruiwa ka tshemonggape le go
netefatsaphepoyagodimo.
furu le dijotsadiruiwatseo di
omishitswego, e ka dirwa ka
bjangbjahlageng/ lefokeng,mehuta
yeo e ikgethiltegobjale kalucerne,
dinawa, mabelethoro/ lerorobjale le
bjale,gobamashaledi a
dimelagobadithlaka.
Gobalemipotlana, disherefetsafuru
di ka dirwa go
somishwadidiritshwatsamatsogo.
TIRAGATSO
- Diruiwa
-Lefelong la bogolobja ka godimogaekere e tee (1-1ha >1ha)
-Go bitsamasheleng a godingwana,Didirishwa di hwetsega ka bokgauswi
-Go hlokegamatsogo a go lebana le tsebo yeo e tseneletsego
Sherefeya Lucerne SherefeyabjangbjaEragrostisTeff
Sedirishwa sa matsogo sa go dira disherefe, fa, go shomishitswe bjang bja lefokeng
Go fodishetswa ka shakeng/ setaliking
Mashaledi a dimela tsa dinkokoma
medung
Dithlaka tsa lehea

6.4 GOFUDISHAKAMOKGWAWAGOSHIETSA
Bjangbjobojegagogebofushishwa ka go fitishisha, be fetsa be felelakemaatlabjatimelela,
kemokabjangbja go se jegebjaemphalefelo. Go bolokatsweletseyamafelo a go mela bjang, go
bohlokwa gore karolomafulo e
khutshishwesehlasa go tlala gore
bjangbobogole. Se sedumelelabjang gore
bobolokedifepammele ka medung/meding
le go dira gore bjangbo be le phepo. Ge
maemo a dumela, seripa se tee go tsenne
se swanetse go
khutsitswamengwangemegwe le emegwe
e mene. Go bohlokwa gore
baruibashomemmogo go tla le lenanego
la go khutsishamafelo a go fuditsadiruiwa.
TIRAGATSO
- Diruiwa
-Lefelo la diekeretsa ka godimoga
e tee (>1ha)
- Go bitsamasheleng a
godingwana, didirishwa di
hwetsega ka bokgauswi
-Go hlokegamatsogo a go lebana le tseo yeo e tseneletsego
Lefelo le fudishitswe ka go fitishishamathomong a sehla –
bjangkebjobokopana, go bonagala le kgogolegoyamobu
Mafelelong a sehla, lefelo la go hlokomelwagabotse; gona le
bjangbjobontshibjobohubedu (Themedatriandra), bobonagala
ka mmalawadihlogotsadipeu.
Bjangboapeshitselefaseebilegona le mehutahutayabjang.
